Nejc Černilogar: novi ambasador trajnostne mobilnosti MOBILN.SI

Nejc Černilogar, izjemen 36-letni Kranjčan, s svojo neomajno strastjo do gorskega kolesarjenja in zavezanostjo trajnostni mobilnosti, pušča pečat tako v športnem kot okoljskem svetu. Nekdanji vrhunski tekmovalec v krosu (XC) se je kasneje preusmeril v enduro disciplino, kjer je dosegel občudovanja vredne uspehe. Poleg tega je Nejc cenjen strokovnjak za gorskokolesarske komponente in je zaposlen v podjetju Domel, kjer sodeluje pri programu pogonov za električna kolesa, s čimer prispeva k inovacijam v trajnostni mobilnosti. Svoje bogato znanje deli v slovenski kolesarski skupnosti preko različnih platform in družbenih medijev, kjer navdihuje s svojimi izkušnjami in tehnično podkovanostjo.

Za Nejca kolesarjenje predstavlja način življenja – je zvest spremljevalec pri raziskovanju sveta in vedno v stiku z naravo, ki mu omogoča neomejeno svobodo, ohranja njegovo energijo ter povezuje veselje do vožnje z uporabnostjo.

Njegova pot se je začela v Kranju, kjer je že kot mlad XC tekmovalec kazal izjemen talent, a se je kasneje raje preusmeril v enduro. Ta sprememba mu je omogočila ravnovesje med sproščenostjo in tekmovalnim žarom, ki ga kot veteran še vedno občasno začuti na dirkah. Čeprav je tekmovalni XC pustil za seboj, ostaja vpet v kolesarsko sceno, kjer ohranja stik s športom in hkrati neguje zdrav življenjski slog, podkrepljen z vzdržljivostjo, osredotočenostjo ter poudarkom na gibanju na prostem.

Prizadeva si za ureditev gorskokolesarskih poti v Kranju in širše, s čimer spodbuja razvoj trajnostne infrastrukture. S svojo prepoznavnostjo v kolesarski sceni ozavešča o odgovorni rabi koles in trajnostnih alternativah. Posveča se tudi mentorstvu otrok, jim privzgaja kolesarske veščine, vrednote aktivnega življenja in spoštovanje do narave.  Z nasveti o vzdrževanju opreme pa prispeva k zmanjšanju količine odpadkov. Nejčeva filozofija harmonično združuje strast do kolesarjenja z zavezo k trajnostnemu in polnemu življenju.

Kot ambasador trajnostne mobilnosti MOBILN.SI s svojim zgledom navdihuje k odgovorni souporabi koles in trajnostnim oblikam prevoza, kar je v Mestni občini Kranj, ključno za zmanjšanje prometnih obremenitev in emisij. Njegova prizadevanja za kolesarske poti in izobraževanje mladih krepita njegov vpliv, medtem ko tehnično znanje in okoljska zavest prepletata njegovo življenje v celoto. Nejc dokazuje, da je kolesarjenje več kot le izziv – je pametna, okolju prijazna rešitev, ki bogati življenje in spodbuja trajnostni razvoj.

1. Kako je vaša strast do gorskega kolesarjenja vplivala na vašo odločitev, da postanete ambasador trajnostne mobilnosti MOBILN.SI, in kaj vam ta vloga osebno pomeni?

Kolesarjenje je najboljša oblika prevoza v strnjenem naselju, saj omogoča več svobode kot avtomobil, je hitrejše in ne zaseda veliko prostora, tako med premikanjem kot tudi, ko je kolo parkirano. Stranski učinek prevoza s kolesom pa je tudi sprotna vadba, ki izboljša tako fizično kot psihično počutje posameznika. Kranj je ravno prav veliko mesto, da je idealno za razvoj kolesarstva kot primarnega prevoza posameznikov v mestu in v bližnji okolici.

2. V Domelu razvijate motorje za e-kolesa, ki so ključni za širšo uporabo trajnostnih prevoznih sredstev. Kako vaše delo prispeva k razvoju trajnostne mobilnosti v Sloveniji?

V Domelu smo razvili pogon za električno kolo, katerega so vgrajevali v kolo E Cult Octane in v nekaj tujih znamk. Pogon je bil sicer dober, toda zaradi velike mase in velikega navora je primeren bolj za tovorne aplikacije, kot so poštarska kolesa in podobno.

Zaradi zakonske omejitve maksimalne hitrosti pomoči na 25km/h in maksimalne povprečne moči pomoči na 250 W, električna kolesa pridejo do izraza le v hribovitih krajih, kjer mora uporabnik tekom svoje poti premagovati večjo višinsko razliko. Na ravninskih območjih, kot je npr. Sorško polje, pa električna kolesa ne pridejo do izraza, oziroma so celo slabša kot akustična, namenjena za tak tip vožnje (commuter, gravel, cestno). Če želimo da bo več posameznikov uporabljalo električna kolesa npr. za prevoz na delo tudi po ravnini, kot je relacija Kranj - Šk. Loka ali celo Kranj - Ljubljana, bi morali spremeniti pravila igre. Sam vidim dve opciji. Prva, enostavnejša, je omejitev maksimalne moči pogona na 250 W, brez omejitve hitrosti, druga, ki pa je zahtevnejša, pa je tako imenovani “geofencing”, kjer električnim kolesom določimo ceste, na katerih se samodejno zviša omejitev najvišje hitrosti.

3. Aktivno si prizadevate za ureditev gorskokolesarskih poti v Kranju in širše. Kakšne izzive srečujete pri tem in kako lahko takšna infrastruktura prispeva k trajnostni mobilnosti?

Cilj je, da so traili dovolj blizu centrov populacije, da gorskim kolesarjem ne pride na misel, da bi se do njih vozili z avtomobilom. Taka razdalja je nekje do 5km. Največja, večinoma nepremagljiva ovira pri gradnji in legalizaciji poti je močno drobljeno lastništvo zemljišč, saj je pridobivanje soglasja vseh lastnikov že na začetku skoraj takoj obsojeno na neuspeh. Zakonodaja sicer omogoča gradnjo in legalizacijo trailov, toda na področju dogovarjanja z lastniki zemljišč ni nobene bližnjice, nobenega predstavnika ali zastopnika, s katerim bi se lahko pogovarjali.

5. Kateri vidik trajnostne mobilnosti vam je kot ambasadorju najpomembnejši, in kako ga poskušate približati prebivalcem Kranja?

Souporaba koles je po mojem mnenju super rešitev, saj posameznik ni vezan na svoje kolo, prav tako mu ni treba skrbeti da bi mu kolo ukradli ali poškodovali. Kolesa v sistemu so tudi robustna in primerna za vožnjo v vsakem vremenu. Cilj je da si posameznik reče “Zakaj pa ne bi šel tokrat s kolesom?” - da vsaj pomisli na to opcijo.

Na področju emisij ogljikovega dioksida in onesnaževalcev iz prometa pa je med splošno populacijo žal veliko nerazumevanja problematike.Kroži preveč govoric brez znanstvenih osnov, ljudje se počutijo ogrožene, omejene, napadene in v takem okolju je težko doseči nek napredek. To lahko rešimo samo z izobraževanjem, toda ne bo lahko.

6. Kako vidite razvoj souporabe koles v Kranju, in kaj bi po vašem mnenju še lahko izboljšali, da bi ta sistem postal bolj privlačen za širšo skupnost?

Sistem za souporabo koles je super rešitev, saj naslovi kar nekaj problemov glede lastništva kolesa za premike po mestu. Problem pa ostaja infrastruktura in sama vključenost koles v promet. Kolesarji smo nekje med motornimi vozili in pešci, ne tič ne miš. Tako nas promet kdaj obravnava kot pešce (pločniki, prehodi) in kdaj kot motorna vozila. Veliko je nesmislov, kot je na primer križišče pri Qlandii pred Delavskim mostom. Če kolesar pride iz smeri centra in želi nadaljevati svojo pot v smeri Jezerskega, mora čakati na treh semaforjih, da lahko pravilno zapelje na kolesarsko stezo proti Tušu. Takšni manevri so popolnoma nesmiselni in predstavljajo oviro pri odločitvi za uporabo kolesa kot prevoznega sredstva za opravljanje svoje poti. Kolesar tudi nikoli ne sme biti v dvomih, po kateri poti lahko pride do želenega cilja. Če ga pričaka znak prepovedi vožnje s kolesom, mora biti jasno označeno kako lahko nadaljuje svojo pot. Sam kot lokalec npr. ne vem kako naj iz centra hitro in varno pridem do kolesarske povezave Kranj - Škofja Loka čez polje ob železnici. Obstaja pot po ulicah Orehka, toda je daljša kot ilegalna po glavni cesti in orientacijsko zahtevna. Take zadeve je potrebno urediti.

7. Kako vaša tehnična podkovanost in nasveti o vzdrževanju koles prispevajo k zmanjšanju potrošniških navad in odpada, kar je pomemben vidik trajnostnega življenja?

Večinoma je vzdrževanje in popravljanje koles nujno za zmanjšanje stroškov. Če kolo zapustimo in ga ne vzdržujemo, je v popravilo potrebno vložiti nekajkrat več sredstev kot če ga redno vzdržujemo. Tukaj mislim predvsem na obrabljive dele, kot je veriga, zavorne ploščice in vzmetenje. Najpogostejši nasveti glede vzdrževanja so tisti o krpanju tubeless plaščev. Preveč ljudi je mnenja da je predrt plašč nemogoče popraviti, toda večinoma  to ni res.

Ko kupujemo novo kolo, naj nam ne bo žal zapraviti malo več za bolj kvalitetno kolo, saj bodo komponente kvalitetnejše in kompatibilne s standardi, tako da bo tudi vzdrževanje lažje. Sem tudi mnenja, da bi moral vsak kolesar obvladati osnovno vzdrževanje kolesa, kot je npr. menjava plašča in/ali zračnice, nastavitev menjalnika in zavor.

8. Kako usklajujete svoje delo v Domelu, prizadevanja za gorskokolesarske poti in mentorstvo otrok z lastnimi kolesarskimi aktivnostmi, da ohranjate trajnostni pristop v svojem življenju?

Predvsem se moramo zavedati da je pot s kolesom v mestu hitrejša in nam v primerjavi z avtomobilom realno prihrani čas. Upoštevati moramo namreč čas celotne poti, vključno z morebitnim iskanjem parkirišča. In velikokrat se moramo samo vprašati “Zakaj pa danes ne bi šel kar s kolesom?”

9. Kakšno prihodnost si želite za Kranj na področju trajnostne mobilnosti, in kako lahko po vašem mnenju kolesarjenje prispeva k bolj trajnostni skupnosti?

Če želimo, da bi več ljudi uporabljalo kolesa za prevoz po mestu, moramo narediti mesto kolesarjem bolj prijazno. Kot sem že omenil, znebiti se je potrebno nesmiselnih ovir in omogočiti kolesarjem, da hitro in varno pridejo do cilja. Kolesar ne sme priti v situacijo, ko ne bo vedel kje se lahko pelje s kolesom, oziroma da bo njegova pot daljša kot če bi šel z avtomobilom.

K temu lahko pristopimo tako, da se oceni enostavnost prevoza s kolesom med deli Kranja. Da se najde čim več ovir in nejasnosti ter se jih odpravi. Npr. lahko se vzpostavi sistem, kjer bi občani enostavno izpostavljali in lokalizirali te težave.

Kor gorski kolesar si seveda želim vzpostavitve sistema legalnih trailov. Tukaj nam je lahko zgled Ajdovščina, kjer delujeta 2 gorskokolesarska kluba. Tam je na občini zaposlena oseba, ki se ukvarja izključno s problematiko gorskega kolesarstva, urejanjem odnosov z lastniki zemljišč in podobno.

V Kranju bi potrebovali tudi poligon za učenje kolesarskih veščin, s katerim bi lažje izboljšali veščine vožnje kolesa med splošno populacijo. S tem bi izboljšali varnost in občanom  približali kolesarjenje.